![]() |
|
|
Iztok Hotko: Dokumentarna fotografija kot pripoved o resnicah sedanjosti
Moment dokumentarnega je fotografiji kot mediju gotovo
inherenten in ga spremlja �e vse od njenega nastanka, a kljub
temu je s pogledom v zgodovino fotografije mo� ugotoviti, da
primat narativnega v fotografiji ni konstanten niti povsem
samoumeven. �e posebej z dandana�njega zornega kota, iz
prizori�� postmoderne podobe sveta, iz njegove krajine, ki je
kontaminirana s stiliziranimi podobami, katerih neposredna
afiniteta do katekizma tr�ne logike ustvarja simulaker, v
katerem so poizkusi definiranja resni�nosti zgolj spekulacija...
[*.doc] - Iztok Hotko: Dokumentarna fotografija kot pripoved o resnicah sedanjosti
Borut Peterlin: Fotografija - ples med fotografom in subjektom
�elim nekaj povedati o Fotografiji z veliko za�etnico. Pod
besedo Fotografija z veliko za�etnico, ne mislim na poklic, ne
na medij, ne na kompozicijo in nenazadnje niti ne na sporo�ilo
fizi�ne fotografije. Govoril bom o Fotografiji, kot ve��ini, ki
je neodvisna od tehnike, kompozicije, sporo�ila in komercialne
ali umetni�ke vrednosti fotografije kot fizi�nega objekta.
Govoril bom o Fotografiji kot ve��ini, ki je temelj vsega prej
omenjenega in se manifestira v�asih v fizi�ni fotografiji,
v�asih v denarju, v�asih v nagradi in v�asih samo v nasmehu
gledalca. Skratka o procesu, ki se odvija v fotografu in o
procesu, ki se odvija v subjektu. O plesu med fotografom in
subjektom v prostoru - �asu…
[*.doc] - Borut Peterlin: Fotografija - ples med fotografom in subjektom
Pogovor z Martin Parrom
Oktobra smo (globalni) LokalPatrioti priredili Fotopub ve�er z
Martinom Paarom. Martin Parr je
nedvomno najvplivne�i, �e aktivni, britanski fotograf. �lan
presti�ne Magnum agencije je spregovoril o svojem raznolikem in
kontraverznem fotografskem ustvarjanju…
[*.doc] - Pogovor z Martin Parrom
Dejan Habicht: Risarjeva pogodba
Fotografi smo kot frizerji ali kroja�i. Moj stanovski kolega
Janez Vlachy, je z lasmi pri katerih ni opazne razlike med
razpu��enimi in obritimi, v�asih rad stopil do frizerskega
salona Mete Podkraj�kove na Trubarjevi, pokazal sliko kakega
lasatega lepotca v reviji in zahteval prav tako frizuro. Meta ga
je predobro poznala, da bi se zaradi tega vznemirila. Kakorkoli,
�e �ivimo od fotografije smo pri vsakem naro�ilu, ki ga
sprejmemo, v precepu med naro�nikovimi �eljami, potrebami in
okusom ter svojimi eti�nimi in estetskimi preferencami.
[*.doc] - Dejan Habicht: Risarjeva pogodba
|