Iztok Hotko: Dokumentarna fotografija kot pripoved o resnicah sedanjosti

Moment dokumentarnega je fotografiji kot mediju gotovo inherenten in ga spremlja �e vse od njenega nastanka, a kljub temu je s pogledom v zgodovino fotografije mo� ugotoviti, da primat narativnega v fotografiji ni konstanten niti povsem samoumeven. �e posebej z dandana�njega zornega kota, iz prizori�� postmoderne podobe sveta, iz   njegove krajine, ki je kontaminirana s stiliziranimi podobami, katerih neposredna afiniteta do katekizma tr�ne logike ustvarja simulaker, v katerem so poizkusi definiranja resni�nosti zgolj spekulacija... Ve�

[*.doc] - Iztok Hotko: Dokumentarna fotografija kot pripoved o resnicah sedanjosti

Borut Peterlin: Fotografija - ples med fotografom in subjektom

�elim nekaj povedati o Fotografiji z veliko za�etnico. Pod besedo Fotografija z veliko za�etnico, ne mislim na poklic, ne na medij, ne na kompozicijo in nenazadnje niti ne na sporo�ilo fizi�ne fotografije. Govoril bom o Fotografiji, kot ve��ini, ki je neodvisna od tehnike, kompozicije, sporo�ila in komercialne ali umetni�ke vrednosti fotografije kot fizi�nega objekta. Govoril bom o Fotografiji kot ve��ini, ki je temelj vsega prej omenjenega in se manifestira v�asih v fizi�ni fotografiji, v�asih v denarju, v�asih v nagradi in v�asih samo v nasmehu gledalca. Skratka o procesu, ki se odvija v fotografu in o procesu, ki se odvija v subjektu. O plesu med fotografom in subjektom v prostoru - �asu… Ve�

[*.doc] - Borut Peterlin: Fotografija - ples med fotografom in subjektom

Pogovor z Martin Parrom

Oktobra smo (globalni) LokalPatrioti priredili Fotopub ve�er z Martinom Paarom. Martin Parr je  nedvomno najvplivne�i, �e aktivni, britanski fotograf. �lan presti�ne Magnum agencije je spregovoril o svojem raznolikem in kontraverznem fotografskem ustvarjanju… Ve�

[*.doc] - Pogovor z Martin Parrom

Dejan Habicht: Risarjeva pogodba

Fotografi smo kot frizerji ali kroja�i. Moj stanovski kolega Janez Vlachy, je z lasmi pri katerih ni opazne razlike med razpu��enimi in obritimi, v�asih rad stopil do frizerskega salona Mete Podkraj�kove na Trubarjevi, pokazal sliko kakega lasatega lepotca v reviji in zahteval prav tako frizuro. Meta ga je predobro poznala, da bi se zaradi tega vznemirila. Kakorkoli, �e �ivimo od fotografije smo pri vsakem naro�ilu, ki ga sprejmemo, v precepu med naro�nikovimi �eljami, potrebami in okusom ter svojimi eti�nimi in estetskimi preferencami. Ve�

[*.doc] - Dejan Habicht: Risarjeva pogodba