REHABILITACIJA GLUHIH OTROK

Pravijo, da nam tehnologija koplje grob. Morda, a dana�nja sodobna medicina z digitalno tehniko dosega rezultate, ki mejijo na �udesa. Kako bi druga�e poimenovali, da otrok, ki se rodi popolnoma gluh, s pomo�jo operacije prvi� sli�i zvok? V tej operaciji se mu v notranje uho vgradi umetna pol�nica. Umetna pol�nica je digitalni slu�ni aparat sestavljen iz treh glavnih komponent. Sprejemnika zvoka, procesorja, ki zvok obdela v digitalen zapis in se nahaja zunaj telesa in umetne pol�nice, ki po digitalni zapisu zvoka elektronsko dra�i slu�ni �ivec.

�

V Zagrebu je svetovno znana poliklinika SUVAG, kjer se ukvarjajo predvsem z gluhimi otroki in z otroki, ki imajo probleme z govorom. Program rehabilitacije gluhih otrok na Hrva�kem je primera svetovnega uspeha. Z rehabilitacijo gluhih otrok se ukvarjajo �e ve� kot �tirideset let, a klju�en dogodek je bila vsenacionalna akcija »Dajmo, da �uju«. Za�elo se je, ko so se otroci vojnih veteranov odpovedali bo�i�nih daril v dobro gluhih otrok in njihove rahabilitacije. Pobuda otrok vojnih veteranov je spro�ila vsenacionalno akcijo, kjer so se vsi dr�avljani Hrva�ke zedinili. Sodelovali so vsi od predsednika in premiea, estradnih umetnikov, do delavcev. Preko telefonskih klicev so zbirali denar za rehabilitacijo gluhih otrok. Rehabilitacija vsakega otroka stane 30.000 dolarjev. V omenjeni akciji so zbrali preko 2,1 milijona dolarjev, kar je dovolj za rehabilitacijo vseh gluhih otrok na Hrva�kem.

�

Kot pravi profesor Mladen Lovri� iz poliklinike Suvag, je gluhost dvojni problem. Problem poslu�anja in problem govora. Rezultati v svetu ka�ejo, da je potrebno gluhega otroka �imprej operirati, celo pred drugim letom starosti, in mu s tem omogo�iti vklju�itev v normalno �ivljenje.

�

Po operaciji je potrebna rehabilitacija, ki navadno traja dve leti. Najte�je je na za�etku, saj je za otroka zvok nekaj popolnoma abstraktnega. Za�ne se z vibracijsko mizo, ki ob zvoku vibrira in tako otroci �utijo zvok s telesom. �lovek sli�i s celim telesom in to s prida uporabljajo v rehabilitaciji ter vsak zvok pove�ejo z gesto telesa. Naprimer: otroci stojijo na stolih s slu�alkami na glavi, u�iteljica pa si prekrije usta in pokli�e Ivana. Ta sko�i s stola in zavpije »Ivan tu!«. Kot pravi u�iteljica ritmike, sta ritem telesa in ritem govora identi�na in govor sledi ritmu telesa. Zato otroci med glasnim izgovarjanjem energi�no gestikulirajo besede. Na ta na�in onovno�olci vadijo gledali�ko igro Mali princ.

�

V polikliniki deluje osnovna �ola, kjer se pouk vr�i, kot v normalni �oli, z manj�imi prilagoditvami, kot so slu�alke in mikrofon. Otroci se tako usposobijo za redno �olo in ve�ina jih kasneje obiskuje normalno srednjo �olo. Sicer pa otroci, ki opravijo rehabilitacijo dosegajo odli�ne rezultate in jim hendikep ne prepre�uje uspeha.

�

Damir je izgubil sluh pri petnajstih letih in je pred pol leta dobil umetno pol�nico. Mnogo pred tem se je v polikliniki nau�il brati iz ustnic in je popolnoma gluh diplomiral v strojni�tvu. Sedaj je na doktorskem �tudiju v Trstu, kjer dela predvsem na raziskavah umetne pol�nice ter digitalnem procesu zvoka in njegovem prenosu v slu�ni �ivec. Pravi, da je po implataciji umetne pol�nice pri�akoval, da bo sli�al kot neko�, a je bil razo�aran. Sli�al je samo �um. �ele kasneje je za�el spoznavati, da se �um spreminja ob razli�nih zvokovih. Poslu�anje z umetno pol�nico ni ni� podobnega kot sli�i zdravo uho, zato se je moral na novo nau�iti prepoznavati besede. Sedaj, po polletni vaji �e sli�i tako dobro, da se lahko pogovarja po telefonu.

�

Na �alost medicina ni vsemogo�a in ne more pomagati otrokom s po�kodovanim notranjim u�esom. Vendar je potrebno poudariti, da je rehabilitacija z umetno pol�nico �ele na za�etku in �e ni razvila vseh svojih potencialov. Raziskave se nadaljujejo in znanstveniki delajo na tem, da bi lahko z umetno stimulacijo �ivcev odpravili tudi slepoto. Danes lahko re�emo, da ko se sodobna znanost in sodobna medicina zdru�ita je rezultat skoraj znanstvena fantastika. �

�

�