REHABILITACIJA GLUHIH OTROK

Pravijo, da nam tehnologija koplje grob. Morda, a današnja sodobna medicina z digitalno tehniko dosega rezultate, ki mejijo na čudesa. Kako bi drugače poimenovali, da otrok, ki se rodi popolnoma gluh, s pomočjo operacije prvič sliši zvok? V tej operaciji se mu v notranje uho vgradi umetna polžnica. Umetna polžnica je digitalni slušni aparat sestavljen iz treh glavnih komponent. Sprejemnika zvoka, procesorja, ki zvok obdela v digitalen zapis in se nahaja zunaj telesa in umetne polžnice, ki po digitalni zapisu zvoka elektronsko draži slušni živec.

V Zagrebu je svetovno znana poliklinika SUVAG, kjer se ukvarjajo predvsem z gluhimi otroki in z otroki, ki imajo probleme z govorom. Program rehabilitacije gluhih otrok na Hrvaškem je primera svetovnega uspeha. Z rehabilitacijo gluhih otrok se ukvarjajo že več kot štirideset let, a ključen dogodek je bila vsenacionalna akcija »Dajmo, da čuju«. Začelo se je, ko so se otroci vojnih veteranov odpovedali božičnih daril v dobro gluhih otrok in njihove rahabilitacije. Pobuda otrok vojnih veteranov je sprožila vsenacionalno akcijo, kjer so se vsi državljani Hrvaške zedinili. Sodelovali so vsi od predsednika in premiea, estradnih umetnikov, do delavcev. Preko telefonskih klicev so zbirali denar za rehabilitacijo gluhih otrok. Rehabilitacija vsakega otroka stane 30.000 dolarjev. V omenjeni akciji so zbrali preko 2,1 milijona dolarjev, kar je dovolj za rehabilitacijo vseh gluhih otrok na Hrvaškem.

Kot pravi profesor Mladen Lovrić iz poliklinike Suvag, je gluhost dvojni problem. Problem poslušanja in problem govora. Rezultati v svetu kažejo, da je potrebno gluhega otroka čimprej operirati, celo pred drugim letom starosti, in mu s tem omogočiti vključitev v normalno življenje.

Po operaciji je potrebna rehabilitacija, ki navadno traja dve leti. Najtežje je na začetku, saj je za otroka zvok nekaj popolnoma abstraktnega. Začne se z vibracijsko mizo, ki ob zvoku vibrira in tako otroci čutijo zvok s telesom. Človek sliši s celim telesom in to s prida uporabljajo v rehabilitaciji ter vsak zvok povežejo z gesto telesa. Naprimer: otroci stojijo na stolih s slušalkami na glavi, učiteljica pa si prekrije usta in pokliče Ivana. Ta skoči s stola in zavpije »Ivan tu!«. Kot pravi učiteljica ritmike, sta ritem telesa in ritem govora identična in govor sledi ritmu telesa. Zato otroci med glasnim izgovarjanjem energično gestikulirajo besede. Na ta način onovnošolci vadijo gledališko igro Mali princ.

V polikliniki deluje osnovna šola, kjer se pouk vrši, kot v normalni šoli, z manjšimi prilagoditvami, kot so slušalke in mikrofon. Otroci se tako usposobijo za redno šolo in večina jih kasneje obiskuje normalno srednjo šolo. Sicer pa otroci, ki opravijo rehabilitacijo dosegajo odlične rezultate in jim hendikep ne preprečuje uspeha.

Damir je izgubil sluh pri petnajstih letih in je pred pol leta dobil umetno polžnico. Mnogo pred tem se je v polikliniki naučil brati iz ustnic in je popolnoma gluh diplomiral v strojništvu. Sedaj je na doktorskem študiju v Trstu, kjer dela predvsem na raziskavah umetne polžnice ter digitalnem procesu zvoka in njegovem prenosu v slušni živec. Pravi, da je po implataciji umetne polžnice pričakoval, da bo slišal kot nekoč, a je bil razočaran. Slišal je samo šum. Šele kasneje je začel spoznavati, da se šum spreminja ob različnih zvokovih. Poslušanje z umetno polžnico ni nič podobnega kot sliši zdravo uho, zato se je moral na novo naučiti prepoznavati besede. Sedaj, po polletni vaji že sliši tako dobro, da se lahko pogovarja po telefonu.

Na žalost medicina ni vsemogoča in ne more pomagati otrokom s poškodovanim notranjim ušesom. Vendar je potrebno poudariti, da je rehabilitacija z umetno polžnico šele na začetku in še ni razvila vseh svojih potencialov. Raziskave se nadaljujejo in znanstveniki delajo na tem, da bi lahko z umetno stimulacijo živcev odpravili tudi slepoto. Danes lahko rečemo, da ko se sodobna znanost in sodobna medicina združita je rezultat skoraj znanstvena fantastika.