V letu 1999 je Arhiv Republike Sovenije prevzel v varstvo skoraj 12.000 diapozitivov, ki jih je Jakac posnel med leti 1946 in 1989. Diapozitivi so iz mnogih Jak�evih potovanj po svetu in predstavljajo nacionalno kulturno dedi��ino. Jakac je znan predvsem po dovr�enih slikarskih umetninah, a se je uveljavil tudi kot snemalec s filmsko kamero in fotografskim objektivom. To njegovo privr�enost dokumentarizmu je �utiti tudi v njegovih slikarskih delih, saj je v svojem �asu upodobil mnoge znane kulturnike, kot sta njegova vrstnika Miran Jarc in Anton Podbev�ek, slikal pa je tudi tak�ne dogodke, kot je zamrznitev Krke. Med drugo svetovno vojno je s svojim �opi�em ujel intimne trenutke trpljenja partizanov ali pa pomembne dogodke, kot je zasedanje AVNOJ-a.
Jakac je bil svetovni popotnik in je prepotoval �tevilne evropske dr�ave od Italije pa do Norve�ke. Tam je nadaljeval pot do Nordkappa, kjer je ob�udoval polno�no sonce. Zvabila so ga prostranstva nekdanje mogo�ne sovjetske dr�ave, arhitektura starodavnih templjev v Indiji in prek Atlantika v Ameriko.
Doma je Jakac rad fotografiral etnografske motive, ki so ga od nekdaj privla�ili. Pod Gorjanci in v okolici Tr�ke gore je snemal stare, s slamo krite, lesene hi�e, kozolce ter kmete pri delu. Veliko pozornosti je posvetil ljudskim obi�ajem, kot je kurentovanje, kme�ke ohceti in plan�arstvo.
Bo�idar Jakac je zapustil neprecenljivo kulturno dedi��ino, ki je hkrati objektiven dokument �asa in avtorski zapis roke oziroma o�esa. Njegova kamera in fotoaparat sta odli�no zapolnjevala vrzel, ko ni mogel slikati. Tako lahko z gotovostjo re�emo, da je bil fotografski zapis vsaj spremljajo�i, �e �e ne neposredni vir slikarjeve in grafikove interpretacije motiva.
Borut Peterlin